5 najbolj popularnih zelišč v domači kuhinji

Zeliščni vrt. 5 najbolj popularnih zelišč v domači kuhnji. Sajenje zelišč. Nasa zdravilna zelisca. Načrtovanje zeliščnega vrta.

Nismo vsi doma v hišah in nimamo vsi možnosti najema vrtička in nekateri imamo radi stvari pri roku. Ker smo zavedni in želimo ZDRAVO JESTI si lahko z nekaj truda ustvarimo ZELIŠČNI VRT v svoji KUHINJI. Katera zelišča je pametno imeti in kaj lahko z njimi preventivno zdravimo, pa bom pojasnila v današnjem blogu.

Zelišča primerna za ZELIŠČNI VRT v domači KUHINJI so: 

  1. BAZILIKA  

Navadna bazilika je začimbna, močno aromatična, enoletna rastlina. Bazilika ima malo sladak, svež okus. Duh spominja na nageljnove žbice in meto. Zraste 20 – 40 cm visoko. Cvetovi so rožnati ali zelenkasto-beli. Bolj dišijo nizke sorte, ki imajo malo listja.Čas cvetenja je od junija do septembra. Pri kuhanju se uporabljajo sveži ali posušeni listi.

Po današnjih spoznanjih izvira bazilika iz Afrike. Danes je razširjena tudi v Aziji in obeh Amerikah. Evropska bazilika prihaja iz območja Sredozemlja. Glavni izvozniki so poleg Italije še Francija, Maroko in Egipt. V ZDA gojijo veliko bazilike v Kaliforniji. Bazilika ima vlogo tudi v nekaterih verstvih in se tam ne uporablja kot začimba. Primer je Indija. Po hinduističnem nauku je bazilika posvečena bogu Višni in simbolizira njegovo soprogo Lakšmi.

Vse od antičnih časov pa globoko v srednji vek so ji pripisovali različne čarobne učinke od zdravilnih do škodljivih. Dejstvo pa je, da bazilika pomirja, zbuja tek in pospešuje prebavo.

Uporabljamo jo za:

  • jedi iz graha, fižola in gob
  • prikuhe iz paradižnika, kumar in gob
  • pečenke iz sesekljanega mesa ter k jagnečji, svinjski in goveji pečenki
  • pečene ribe
  • italijanske zelenjavne juhe, pice in paradižnikova juha

2. DROBNJAK 

Drobnjak je začimbna rastlina trajnica. Je najmanjša vrsta užitnih čebul in izvira iz Evrope, Azije ter Severne Amerike. Drobnjak je edina vrsta iz rodu Allium (luk), ki izvorno raste tako na novi in kot na stari celini.

Drobnjak se kot zelišče uporablja v številnih gospodinjstvih in zeliščnih vrtih doma. Lahko je gojen na vrtovih ali pa kupljen v številnih živilskih trgovinah. V kulinarične namene ga lahko v nasesekljani obliki uporabljamo za začinjanje rib, krompirja, juh in ostalih jedi. Zaradi svojih lastnosti je zelo uporaben tudi za odganjanje insektov z vrtov. Zeliščni vrt.

3. SIVKA je idealna za ZELIŠČNI VRT

Sívka je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okraševanje. Sivka raste na sončnih pobočjih Sredozemlja. Kot divja raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih. V procesu evolucije se je privadila tudi na nižje temperature, najbolje pa uspeva na nadmorskih višinah 0–1000 m. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in dušikom.

V zadnjih letih jo načrtno gojijo tudi na slovenskem Krasu, Štajerskem in Prekmurju.

Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici… notranje kot čaj, zunanje pa za vtiranje. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah.

Eterično olje sivke je naravni antibiotik, antiseptik, antidepresiv in pomirjevalo. Pomaga pri celjenju ran in preprečuje nastanek krast, tako da vzpodbudi imunski sitem in celice kože k hitrejši regeneraciji. Uravnava prebavo, pomirja krče, spodbuja menstruacijo, čisti seč, krepi srce, uravnava krvni pritisk, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti, razdražljivosti in nespečnosti. Eterično olje uporabljamo tudi kot sestavino mazil proti revmi in kožnim boleznim z močnim srbenjem, pomaga pri opeklinah in pikih insektov. Uporabljamo ga pri nečisti koži, aknah, mastni koži, manjših ranicah in odrgninah. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetju oči.

4. NAVADNA MELISA

Navadna melísa je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v Sredozemlju; predvsem uspeva v vinorodnem podnebju. Samo ime je grškega izvora in sicer melissa pomeni čebela; zaradi bogatih cvetov se čebele rade pasejo na njih in po njih je rastlina dobila ime. Druga ljudska imena za to rastlino so: aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medenika, medovka, oselnica, osenika, rojevnica, srčno zelje, citronska melisa, limonasta meta.

Raste na suhih tleh na sončni legi na posekah in ob zidovih, kjer je zavarovana pred vetrom. Kot zdravilna rastlina se uporablja za lajšanje oz. zdravljenje želodčnih težav, napenjanja in za pomiritev.

Kot začimba se največkrat uporablja kot dodatek v jedeh in pijačah, v katerih hočejo dodati limonast okus oz. nadomesti uporabo limone. Tako se dodaja ribam, perutnini, solatam. Iz melise se z dodatkom sladkorja pripravlja sirup, ki se redči z vodo, da dobimo osvežujoč sok.

Čebelarji meliso že stoletja uporabljajo za privabljanje čebel; nove panje zdrgnejo z melisnimi listi, saj je eterično olje melise zelo podobno nasonovem feromonu in na čebele zato enako učinkuje. Zeliščni vrt.

5. DIVJI MAJARON – ORIGANO 

Navadna dobra misel je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko. Sodi v družino ustnatic. Dobra misel vsebuje dišavno olje (okoli 2 %), katerega glavna sestavina je timol, ki daje močan aromatičen okus. Uporablja se kot dišavnico, začimbnico ali pa zdravilno rastlino.

Sicer zdravilna rastlina je bolj poznana kot začimba. Pri kuhanju se uporabljajo listi, praviloma posušeni. Rastlina je bogata z; železom, magnezijem, omega tri maščobami, vitaminom A in C, vsebuje veliko čreslovin in grenčin. Čaj iz dobre misli je učinkovit pri prehladu, želodčnem krču, črevesnem krču, napihovanju, lajša revmatične bolečine, blaži kašelj in znižuje telesno temperaturo.

V srednjem veku so verjeli, da ščiti pred čarovnicami in hudičem. 

Je značilna začimba sredozemskih kuhinj, predvsem grške in italijanske. Pri nas se uveljavlja šele zadnje čase skupaj s picami, za katere je glavna začimba.

Pri kuhanju ga uporabljamo za:

  • pice,
  • paradižnikove jedi in s paradižnikom pripravljene omake,
  • jedi iz jajčevcev, bučk in zelene paprike,
  • mehiški chilli con carne.